Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Padanje v drugo globel?

Gospodarska gibanja 446

Februarsko krčenje domačega trošenja je bilo večje od sezonskega. Preostala rast v prvih mesecih leta izvira iz rasti trošenja prebivalstva; izdatki za blago in storitve države so se zmanjšali, investicije v osnovna sredstva stagnirajo. Izvozno trošenje je pričelo vidneje pešati po oktobru lani, v letošnjem letu se je pojemanje rasti okrepilo. Pričakovanja kažejo, da bo skupno trošenje še naprej pešalo; trošenje prebivalstva počasi ali sploh ne, izvozno povpraševanje pa hitro. Medletna rast izvoza vztrajno usiha. Negativni saldo v blagovni menjavi s članicami EU le delno kompenzira marčevski presežek v menjavi z nečlanicami. Če se pogoji menjave ne bi poslabšali manj kot v EU27, bi bila blagovna bilanca za Slovenjo še bolj neugodna. Malone vsi kazalniki poslovnih tendenc, razen zaupanja v trgovini na drobno, so bili v aprilu nižji kot v marcu. Na splošno poslabšanje poslovnih tendenc je vplivalo predvsem znižanje zaupanja v gradbeništvu in storitvah. Zaupanje se je nekoliko zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih; največkrat naveden razlog je premajhno domače povpraševanje. Negativno vzdušje se je naselilo tudi v storitvenih dejavnostih, malo bolje je z zaupanjem v trgovini na drobno, ki naj bi jo poleg pičlega povpraševanja trli še konkurenca in visoki stroški dela. Gospodarska klima v EU27 se je znova poslabšala. Rezultati anket nemškega instituta Ifo so bolj optimistični.

Industrijska produkcija se je v marcu zmanjšala, kar je krepko znižalo medletno rast prvega kvartala. Zmanjšala se je tudi v evro območju in v EU27. Vrednost gradbenih del v marcu je bila višja kot v februarju, a za desetino nižja kot v marcu lani. Število turističnih prenočitev se zmanjšuje, kriv je padec domačega turizma. Rezultati v večini transportnih panog se vztrajno poslabšujejo. Registrirana brezposelnost se hitro zmanjšuje, a žal ne le zaradi povečanja odhoda brezposelnih med zaposlene, ampak zaradi odhoda med neaktivno prebivalstvo. V evro območju in v EU27 brezposelnost hitro raste; v marcu naj bi bilo brezposelnih malone 25 milijonov; po stopnji brezposelnosti je najviše Španija, najniže pa Avstrija.

Aprila so se življenjski stroški povečali, tudi bolj dolgoročna rast cen se je malo okrepila. Ponovno so znatno bolj zrasle cene blaga; povečale so se skoraj v vseh skupinah. K rasti so največ prispevale sezonske podražitve novih kolekcij ter podražitve naftnih derivatov. Po daljšem obdobju se je dolgoročna dinamika cen v Sloveniji dvignila nad dinamiko v evro območju, a pričakovanja ne kažejo, da se bo to nadaljevalo. Proizvajalčeve cene so aprila porasle, bolj dolgoročna dinamika ostaja nizka in izenačena. Pričakovana dinamika opazno zaostaja za dolgoletnim povprečjem in za pričakovano dinamiko v evro območju. Skupne cene surovin (v evrih) stagnirajo, v letu dni pa so se znižale. Povečanje bruto plače v marcu je bilo manjše od sezonskega, dolgoročna dinamika se je opazno zmanjšala, razlike med sektorji se krčijo. Podatki o enotnih stroškov dela ne podpirajo samoumevnih ugotovitev, da so stroški dela ključna ovira normalizacije in rasti, saj so enotni stroški dela v Sloveniji natanko takšni, kot to ustreza njeni produktivnosti.

Podatki o javnofinančnih prihodkih ostajajo nepopolni; javnofinančni prihodki so opazno porasli, povečala se je medletna stopnja in rast impulznega trenda. K povečanju so levji deleže prispevali domači davki na blago in storitve. A gre lahko za premike v timingu vplačil, saj davek na dodano vrednost od uvoženega blaga in storitev, ki se giblje najbolj enakomerno, ne kaže večjih premikov. Padec trošarin je bil precej manjši od običajnega sezonskega padca.  Neposredni davki  in  ostali  prihodki javnofinančnega sektorja so

porasli, medletna stopnja pa ne; izostal je porast prihodkov od davka na dobiček. Glede na nepopolnost podatkov je težko oceniti, koliko je k izpadu davka na dobiček prispevala spremenjena davčna zakonodaja. Porast dohodnine je verjetno posledica poračuna. Krčenje kreditov se nadaljuje. Trendi navzdol so stabilni; brez korenitih posegov denarnih oblasti in odprave pavšalnih zahtev po dodatnem kapitalu se ne bodo spremenili. Krčenje kreditov spremlja zelo počasna rast depozitov in s tem likvidnosti nefinančnih družb in prebivalstva. Odvisnost bank od kreditov iz tujine se le počasi zmanjšuje. Obrestne mere na trgu denarja se še niso ustalile, tudi pri obrestnih merah na drobno ni velikih sistematičnih sprememb. V letu dni so se nekoliko dvignile obrestne mere novih posojil za prebivalstvo in nefinančne družbe, bolj stabilna je rast obrestnih mer za depozite. Primanjkljaj tekoče bilance in neto zunanji dolg rasteta. Struktura salda ostaja nespremenjena; primanjkljaj na tekočem računu sestavljajo primanjkljaji na računu blaga, dohodkov in transferov ter presežek na računu storitev. Finančni račun kaže na povečano zadolževanje, struktura pa, da kapital priteka prek računa investicij v vrednostne papirja in odteka prek ostalih investicij. To je delno posledica rasti deleža države v neto dolgu Slovenije.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se