Skupno domače trošenje je junija poraslo, a porast je bil manjši od sezonskega, zato se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala, medletna stopnja rasti je postala negativna, trendna rast pa se je skrčila. Struktura trošenja se izboljšuje. Trošenje prebivalstva še naprej enakomerno raste, posebno nakupi trajnih dobrin, kar lahko relativno hitro zmanjša odvisnost gospodarske aktivnosti samo od zunanjih trgov. Investicije v osnovna sredstva kljub občasnim pospeškom ne kažejo opaznega trenda naraščanja.  Trošenje države za blago in storitve se je zmanjšalo. Izvoz še naprej raste hitreje kot v evro območju, njegova relativna dinamika se je še zlasti povečala po sredini lanskega leta. Do konca leta je mogoče pričakovati relativno krepitev gradbeništva in storitev, rahlo pešanje povpraševanja  po produktih predelovalne dejavnosti in vzdržno rast trošenja prebivalstva.

Julijski rezultati v trgovinski menjavi so manj ugodni kot dotlej, saj izkazujejo medletni padec in primanjkljaj v menjavi v okviru EU. K poslabšanju  je največ prispevala trgovinska menjava s članicami EU. Trendna dinamika kaže da rast izvoza zaostaja za rastjo uvoza. Pogoji menjave so se vsaj do junija še izboljševali, a manj kot za EU28. 

Gospodarska klima se je ob koncu poletja izboljšala, kar je posledica večjega zaupanja v predelovalnih dejavnostih, njegovega znižanja v storitvenih, popravljenega  v gradbeništvu in okrepljenega zaupanja v trgovini na drobno. V celotni EU28 se je gospodarska klima poslabšala.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi, predvsem zaradi predelovalnih dejavnosti, v juniju popravila, tudi impulzni trend kaže hitro tekočo rast.  Dejavnost rudarstva pa se je spet močno skrčila. V EU28  je v juniju 2016 glede na maj industrijska produkcija porasla, na območju evra prav tako. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija najbolj porasla na Irskem in v Bolgariji, najbolj pa je upadla v Estoniji in na Madžarskem.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila junija višja kot v maju, a se je v primerjavi z junijem lani zmanjšala za kar 16 odstotkov. Število opravljenih gradbenih ur je v juniju glede na junij lani upadlo mnogo manj, impulzni trend kaže rast. Skupno število turističnih prenočitev se je v zgodnjem poletju v primerjavi z letom prej rahlo povečalo, a se je trendno krčilo. Spet je prišlo do upada domačih in povečanja števila tujih gostov. V zračnem prevozu je bilo več potnikov in več potniških kilometrov. Tudi v cestnem mestnem prevozu je bilo prepeljanih več potnikov kot v juniju lani. V luki Koper pa je bil blagovni promet manjši kot junija lani.

Življenjski stroški so avgusta ostali nespremenjeni, bolj dolgoročna dinamika se je malo zmanjšala. Cene storitev so nadaljevale z rastjo, cene blaga so se ponovno znižale. Dinamiko padanja cen blaga še naprej diktirajo cene goriv. Medletna rast harmoniziranega indeksa cen, ki kaže primerljivo inflacijo med državami EU, je bila avgusta negativna in je zaostajala za rastjo  v evro območju. Cene starih in novih stanovanjskih nepremičnin še naprej stagnirajo. Proizvajalčeve cene so  julija še mirovale, medletno pa so se  zmanjševale. Padale so na vseh trgih, najhitreje pri proizvodih za izvoz na evro območje in najpočasneje pri proizvodih namenjenih trgom izven evrskega območja. Cenovna pričakovanja ne kažejo na opaznejše spremembe v naslednjih nekaj mesecih. Cene surovin so se zadnji mesec znižale, razen nafte so padle cene vseh surovin, najbolj cene neprehrambenih kmetijskih surovin.

Povprečne plače so junija porasle, bolj dolgoročno se je dinamika ustalila, plača za uro dela pa je stagnirala. Visoke medletne stopnje plač v javnih sektorjih so posledica sproščanja napredovanj.  Vendar povečanja niso niti nevtralizirala nominalnega padca po ZUJF-u v letu 2012; raven enotnih stroškov dela v drugem četrtletju letos  je v vseh dejavnostih države pod ravnijo skupnih enotnih stroškov. Najbolj zaostaja šolstvo.

Javnofinančni prihodki so julija in avgusta ponovno opazno zanihali, v povprečju pa so se medletno opazno povečali . Povprečna dinamika je močna tako pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih kot tudi pri domačih davkih na blago in storitve. Pri neposrednih davkih je  julija prihodke navzdol potisnila predvsem dohodnina, avgusta  pa so izdatnost povečale vse davčne oblike neposrednih davkov in ostalih prihodkov, najbolj dohodnina. Domači davki na blago in storitve so se povečali julija in zmanjšali avgusta, navkljub temu sta najbolj pomembni  davčni obliki:  davek na dodano vrednost po obračunu in trošarine, trendno hitro rasli.  Še naprej pa je pešal davek na dodano vrednost od uvoza. V prvih osmih mesecih so javnofinančni prihodki presegli lanske že za slab odstotek BDP, največ pri dohodnini, davku na dodano vrednost po obračunu in pri prispevkih za zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje.

Krediti privatnim nefinančnim enotam so se tudi julija zmanjšali, dinamika zmanjševanja kreditov se tako od oktobra 2015 ni nič umirila. Tudi struktura dinamike se ni dosti spremenila, krediti prebivalstvu nihajo ali počasi naraščajo, krediti nefinančnim korporacijam pa še naprej zelo hitro padajo. Slovenija ostaja posebnost; tako so se krediti po zadnjem velikem prenosu na slabo banko zmanjšali malone za četrtino, v evro območju pa so porasli, a slovensko gospodarstvo raste hitreje. Podobno je pri trošenju prebivalstva. Čeprav trošenje za trajne dobrine, ki se praviloma financira s krediti, v Sloveniji raste hitreje kot v evro območju, krediti prebivalstvu naraščajo opazno počasneje.

Depoziti so julija ponovno porasli. Še naprej zlasti hitro naraščajo depoziti podjetij. Kako močno se je bančno posredovanje  z intervencijami centralne banke zmanjšalo, kaže  podatek, da so v razdobju po  zadnjem prenosu kreditov na slabo banko krediti podjetjem padli za 23%, depoziti podjetij pa porasli kar za 18%.

Medbančne obrestne mere se zadnje mesece še znižujejo; medbančne obrestne mere do enega leta so že nekaj časa  negativne. Depozitne obrestne mere  so se za večje ročnosti (prek enega leta) malo zmanjšale, za krajše pa so ostale nespremenjene. Posojilne obrestne mere se le malo spreminjajo, praviloma navzdol, med njimi pa so se povečale obresti podjetjem za kredite nad 1 milijonom evrov.

Presežek tekoče plačilne bilance se še povečuje, polletni saldo presega tudi lanske rekordne zneske. V prvi polovici leta sta k presežku na tekočem računu po več kot milijardo evrov prispevala presežka v trgovini z blagom in storitvami, zmanjševala pa sta ga primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih faktorjev. Zadolžitev Slovenije se zmanjšuje; donos na slovenske desetletne obveznice je blizu najnižjim donosom, česar ne bi veljalo spregledati, saj je čas za ključne strukturne projekte primeren.