Povzetek

Rast v zadnjih osemnajstih mesecih poganja predvsem izvozno povpraševanje, zato je gospodarska uspešnost zelo občutljiva na dogajanja v tujini. K domači utrditvi  rasti lahko največ prispeva trošenje prebivalstva za trajne dobrine, ki ga je leta 2012 močno prizadela »grška terapija«, opaznega popravljanja še ni bilo.  Ker dohodki prebivalstva v dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU in ker banke ne želijo povečati kreditiranja prebivalstva, piškavo okrevanje ne čudi. Ostaja pod povprečjem leta 2010, ko mu je prvi udarec zadal bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugi pa »grška terapija«. Od začetka 2014  se trošenje za trajne dobrine prebivalstva sicer  popravlja, a  zelo počasi. Tudi sicer trošenje prebivalstva za trajne dobrine zelo nazorno kaže učinke ključnih značilnosti po-krizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke.

Maja je pospešeno rasel izvoz blaga in hkrati padal uvoz, tako da je bil dosežen presežek v menjavi tako s članicami EU kot z nečlanicami. Slovensko trgovino so gospodarske sankcije proti Rusiji prizadele nadpovprečno, v blagovni menjavi s Kitajsko pa pokritje uvoza Slovenije kar trikrat zaostaja tudi za le polovičnim pokritjem uvoza EU s Kitajske.

Gospodarska klima se je nekoliko ohladila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih je v juniju enako kot maja ali junija lani, pričakovanja so oslabela, poslovna klima v storitvenih dejavnostih se je ohladila, a je višja kot lani in nad dolgoročnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, popravila so se tudi pričakovanja, razen naročil. Poslovna klima v celotni EU28 se je junija v primerjavi z junijem lani popravila, krepko so se zvišala naročila v gradbeništvu, znižala pa so se pričakovanja v trgovini na drobno pa tudi v predelovalnih dejavnostih. 

Industrijska produkcija se je aprila v medletni primerjavi poslabšala, tudi impulzni trend kaže navzdol.
Industrijska produkcija v EU28 in evro območju je rahlo zrasla, tudi glede na april lani je bila višja, a le za odstotek. Medletna povečanja ali zmanjšanja po državah so bila skromna, premiki z države na državo se nadaljujejo iz meseca v mesec.

Vrednost gradbenih del aprila je bila enaka kot marca a precej nižja kot pred letom, vendar impulzni trend opravljenih delovnih ur laže na izboljšanje. Skupno število turističnih prenočitev se je precej povečalo, tokrat bolj po zaslugi domačih kot tujih gostov. Ekspanzija v zračnem prometu in na Brniku se nadaljuje, v cestnem mestnem prevozu pa se je rast spremenila v zmanjševanje. V luki Koper je bil blagovni promet v aprilu kar za 85% večji kot aprila lani.

Stanje na trgu dela se je spet nekoliko popravilo. Junija se je število iskalcev dela spet zmanjšalo, tudi v primerjavi z junijem 2014 je bilo brezposelnih manj. V maju se je na zavodih za zaposlovanje na novo prijavilo precej manj iskalcev kot  aprila ali maja lani; še naprej je največ takšnih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Med tistimi, ki zapuščajo zavode, pa jih največ dobi novo zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti na območju evra se ni spremenila, medtem ko se je precej nižja stopnja v celotni EU28 še znižala. Še naprej gre najbolje Nemčiji, najslabše pa Grčiji.

Cene na drobno so se junija znižale predvsem  zaradi sezonskih pocenitev hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so se podražile, največ so prispevale podražitve rekreacije in kulture. Harmoniziran indeks cen se je v Sloveniji in v evru območju zmanjšal, a je bil v Sloveniji nižji kot junija lani, v evro območju pa višji. Cene nepremičnin so se v prvem četrtletju že drugič zapored povečale, a ostajajo globoko pod ravnjo pred krizo.

Proizvajalčeve cene so se maja znižale, medletna rast  se je ponovno obrnila navzdol. Najbolj šibka je bila tekoča dinamika cen proizvajalcev netrajnih proizvodov za široko porabo. Proizvajalčeve cene za domači trg so bile maja malo živahnejše od cen proizvajalcev za izvoz, bolj dolgoročno pa  dinamika cen produktov za izvoz ostaja krepkejša od dinamike cen produktov za domači trg. Cenovna pričakovanja so podobna tekoči dejanski rasti. Pričakovane cene na drobno blaga še naprej padajo, medtem ko pričakovanja za  cene storitev ostajajo nestabilna. Svetovne cene surovin so v mesecu dni, do zadnjega tedna junija, porasle, najbolj cene surovin hrane, najmanj pa cene kovin, ki so se v mesecu dni znižale. Tudi v letu dni so bile najkrepkejše cene surovin hrane, najšibkejše pa cene nafte.

Medletna rast plač je do aprila padla, a zaradi enkratnih dogodkov v lanskem letu, kar  potrjuje rast impulznega trenda. Rast plač je šibka. Skoraj polovica dejavnosti je v letošnjem aprilu imela nižje povprečne plače kot v lanskem. Odstopajo dejavnosti s krepkejšim povpraševanjem, predvsem oskrba z elektriko in predelovalna dejavnost, v javnofinančnem segmentu so se povprečne plače povečale v zdravstvu in administraciji, medtem ko so se v izobraževanju zmanjšale.

Relativni enotni stroški dela tako  za gospodarstvo kot za državo še naprej zaostajajo za relativnimi enotnimi stroški dela v evro območju. Enotni stroški dela države nominalno še naprej praktično stojijo v breznu, kamor so jih potisnile poteze »grške terapije« iz  2012 leta, zato je prišlo tudi do drastičnega kolapsa trošenja prebivalstva.  V evro območju so celotno po-krizno razdobje enotni stroški države enakomerno naraščali.

Rast gospodarstva navzgor potiska javnofinančne prihodke. V prvem polletju letos so ostali višji kot lani, ki so bili visoki zaradi enkratnih prihodkov od koncesij.  Močno so se povečali tako posredni  kot  neposredni davki in ostali prihodki, vendar posredni davki ostajajo glavni generator rasti prihodkov. Dinamiko posrednih davkov diktira davek na dodano vrednost, ki je junija zaostal za majem, a je medletno presegel ustrezne  prihodke v lanskem letu.  Trošarine še naprej močno nihajo, junija so se glede na maj več kot podvojile, kumulativno preseganje lanskoletnih prihodkov pa je precej manjše. Tudi neposredni davki in ostali prihodki rastejo, njihova dinamika pa je počasnejša. Kumulativno so neposredni davki in prispevki presegli lanske za prek 180 milijonov evrov. Kaže, da so ugodna gibanja fiskalnih prihodkov spodbudila vlado k zmanjševanju davčne obremenitve, kar je nepotrebno, začeto v nepravem času, na napačnem koncu in politično kratkovidno.

Skupni krediti so se maja spet zmanjšali, saj je bil padec kreditov podjetjem precej večji od njihovega povečanja. Čeprav gospodarstvo raste enkrat hitreje od evrskega, se razlika v dinamiki kreditov med Slovenijo in evrskim območjem povečuje. Da so spremembe morda na vidiku, kažejo le  krediti prebivalstvu, ki so po večletnem padanju, maja prvikrat medletno porastli. Skupni depoziti še naprej rastejo, depoziti podjetij hitreje od depozitov prebivalstva.

Ob takšni dinamiki kreditnega »čiščenja« je morda celo smiselno, da je država pohitela s prodajo NKBM, saj se je ta banka najbolj temeljito držala regulatorskih usmeritev in vseskozi sistematično in hitro krčila kredite.

Euribor, ki je aprilu postal negativen, se do junija se ni spreminjal. Depozitne obrestne mere se maja niso spreminjale, posojilne obrestne mere so se zmanjšale, malo za prebivalstvo in več za gospodarstvo. Obrestne mere za stanovanja so ostale nespremenjene, potrošniške so se zmanjšale, pri podjetjih so bila zmanjšanja večja.

Majski presežek tekočega računa plačilne bilance je rezultat presežkov v blagovni in storitveni  bilanci ter primanjkljajev v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov. Kumulativni letošnji presežek se povečuje, a zaostaja za lanskim; tudi gre za rezultat presežkov v blagovni in storitveni bilanci in primanjkljajev v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov. Odliv dobičkov tujih podjetij tudi v Sloveniji postaja pomembna determinanta plačilne bilance. Obveznosti do tujine so se  povečale zaradi dodatne zadolžitve, priliv tujega kapitala povečujejo prodaje podjetij, naložbe v vrednostne papirje pa so nadomestile kredite iz tujine, ki smo jih najemali lani.

Bruto zunanji dolg se je aprila zmanjšal za milijardo, neto zunanji dolg pa za dobro petino milijarde. Donos na slovenske desetletne obveznice niha na ravni 2 odstotkov, podobno kot na italijanske in španske, očitno precej neodvisno od naših prodaj ali ne-prodaj premoženja.