Vse sestavine domačega končnega povpraševanja so se v drugem četrtletju  okrepile, okrepila se je tudi njihova dolgoročna dinamika, izvozno povpraševanje pa se je umirilo. Kljub doslej solidnemu izvozu ter krepitvi domačega trošenja ostaja prenizka raven skupnega trošenja glavna ovira za hitrejšo rast. Nezadostnost povpraševanja ima tudi strukturne učinke; izvozno povpraševanje je  nezadostnost povpraševanja v predelovalni dejavnosti skrčilo na normalno raven, negativni učinki nezadostnega povpraševanja v storitvenih dejavnostih pa so se okrepili. Velika razlika v  povpraševanju po storitvah (nezadostnost domačega trošenja) je ključni razlog za razlike v učinkih povpraševanja na gospodarsko aktivnost med Slovenijo in evro območjem. Ob tem pa imajo podjetja iz storitvenih dejavnosti še manj sredstev, ki bi jih mogla zastaviti za dostop do financiranja. Pričakovanja kažejo, da se bo končno trošenje še naprej povečevalo.

V maju je prišlo do večjih sprememb v blagovni menjavi z nečlanicami EU, izvoz se je zmanjšal, uvoz pa povečal. Ob upočasnitvi odpreme blaga v EU se zato, kljub celo še večji upočasnitvi prejema blaga iz EU, presežek skupne blagovne menjave zmanjšuje.

Gospodarska klima se je junija nekoliko ohladila predvsem zaradi ohladitve v storitvenih dejavnostih, saj se je zaupanje v predelovalnih dejavnostih okrepilo. Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno pokvarilo, zaupanje v trgovini prav tako. V EU28 se je gospodarska klima junija v primerjavi z junijem lani popravila; naročila v gradbeništvu so se povečala, pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih pa so se izboljšala.

Industrijska produkcija se je maja v medletni primerjavi popravila. Tako v EU28 kakor tudi na območju evra je maju zrasla v primerjavi z aprilom letos in z majem lani;; med članicami je najbolj padla na Portugalskem in na Švedskem, največji porast pa je imela Romunija.

Vrednost gradbenih del niha na ravni, ki je za dve petini višja kot pred letom. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo; po kratkem predahu so vodstvo spet prevzeli tuji turisti. Zračni promet in javni linijski promet se krepita, blagovni promet v Kopru prav tako.

Trg dela se popravlja; število aktivnih prebivalcev se je povečalo v primerjavi z aprilom letos in z majem lani; povečalo se je tudi število zaposlenih v družbah, število zaposlenih pri posameznikih pa se je zmanjšalo. Registriranih iskalcev dela je bilo junija manj; med novimi prevladujejo zaposleni, ki jim je poteklo delovno razmerje za določen čas, med tistimi, ki so odšli z zavodov, pa jih je največ našlo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU28 je ostala nespremenjena, v primerjavi z lanskim majem pa se je znižala. Skrajnosti ostajajo; na eni strani Avstrija in Nemčija z nizko brezposelnostjo, na drugi strani Grčija in Španija s katastrofalno. 

Junija je prišlo do skromnega povečanja inflacije, storitve so se podražile, blago pa se je pocenilo. K podražitvam so največ prispevale podražitve počitniških paketov, nekoliko pa še podražitve tobačnih izdelkov, goriv, energije ter telefonskih in internetnih storitev. Junijsko povečanje cen v evro območju  je bilo enako kot v Sloveniji, dolgoročna rast pa nižja. Tudi v evro območju cene storitev naraščajo precej hitreje od cen blaga. Osnovna inflacija dolgoročno narašča počasi tako v EU kot v Sloveniji;   opaznejši obrat v cenah bi lahko povzročilo le dogajanje izven evro območja. ECB le z »zaskrbljenim« opazovanjem nizke inflacije ne bo zmanjšala nevarnosti dolžniškega vrtinca deflacije, medtem ko ostale ključne centralne banke intenzivno povečujejo ponudbo denarja.

Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb,  še naprej se pričakuje nekaj višja rast cen kot doslej, medtem ko so se pričakovane proizvajalčeve cene precej okrepile. V zadnjem mesecu (do sredine julija) so se surovine pocenile, najbolj surovine hrane in nafta, podražile pa so se kovine.

Maja so povprečne plače ostale nespremenjene; zaustavljanje plač se torej nadaljuje. Bolj dolgoročno so maja daleč najhitreje naraščale plače v rudarstvu, sledile so jim plače v finančnih in zavarovalniških ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V vseh segmentih države so se maja povprečne plače  dolgoročno zmanjšale. 
 
Zmanjševanje plač in stroškov dela je precej intenzivnejše od krčenja BDP. Delež prejemkov zaposlenih v BDP se je namreč zmanjšal z okoli 54% v obdobju 2009-2010 na 50.5% v zadnjih dveh četrtletjih. Delež prejemkov zaposlenih je ob izbruhu krize sicer hitro porasel zaradi  padca BDP, saj so nominalne  plače »lepljive«, polega tega pa je bil ravno takrat uveljavljen plačni zakon za javni sektor, kar je možnost splošnega krčenja plač še zmanjšalo. Še večje zmanjšanje povprečnih plač je preprečil padec zaposlenosti; hitro krčenje zaposlenosti je namreč najbolj prizadelo zaposlene za določen čas z manjšimi prejemki. Padanje deleža prejemkov zaposlenih v BDP zelo jasno kaže, kako »utemeljeni« so argumenti, da stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Prihodki javnofinančnega sektorja so se junija zmanjšali, kar pa je posledica enkratnih visokih  prihodkov od premoženja (koncesnin) v maju. Tudi domači davki na blago in storitve so se junija zmanjšali, bolj dolgoročna dinamika se je izrazito okrepila. V prvi polovici leta so bili celotni javnofinančni  prihodki  visoki, lanskoletne so presegli za okoli 550 milijonov evrov; zmanjšal se je le prihodek od davka na dodano vrednost od uvoza, kar je posledica hitrega padanja uvoznih cen in vstopa Hrvaške v EU.

Nezadostna finančna podpora je še naprej ključna ovira za večjo gospodarsko aktivnost tudi za podjetja, ki imajo dovolj povpraševanja, kaj šele za storitvene, ki se še naprej soočajo z nezadostnim povpraševanjem. Krediti privatnemu sektorju se krčijo; bolj dolgoročna dinamika je  celo nižja  kot je bila po decembrskem prenosu terjatev na DUTB. Tekoča in dolgoročna dinamika kreditov potrjujeta nadaljevanje zgodbic o »izboljšanju« kreditne podpore gospodarstva; prezadolženost strank, velik delež slabih kreditov in majhen obseg zavarovanj so ključni izgovori regulatorja in bank. Toda zmanjšujejo se tudi krediti prebivalstvu, kjer ni veliko prezadolženih komitentov, komitentov z velikimi deleži slabih kreditov ali komitentov, ki nimajo dovolj zavarovanj. V krčenju kreditne podpore Slovenija ni osamljena; tudi v evro območju krediti podjetjem padajo, a se stopnja padanja umirja, tekoča dinamika pa stagnira. Relativno kreditno napajanje gospodarstva v Sloveniji se je po prenosu slabih terjatev na DUTB še poslabšalo. Dinamika depozitov se po jesenskem nihaju nezaupanja normalizira; povečali so se depoziti podjetij, po več kot poldrugem letu je bolj dolgoročna dinamika depozitov prebivalstva postala pozitivna. Depozitne obrestne mere se znižujejo, padajo tako kratkoročne kot bolj dolgoročne; v evro območju se je zmanjševanje pri kratkoročnih ustavilo, pri dolgoročnih je pol počasnejše kot v Sloveniji. Pri posojilnih obrestnih merah je sprememb precej manj.

Plačilno-bilančni presežek se povečuje, a zaostaja za lanskim; v petih mesecih se je presežek na tekočem računu približal 800 milijonom evrov, kar je manj kot lani. Sestavljajo ga večji presežek na računu blaga kot lani, manjši presežek na računu storitev in večji primanjkljaj na računu dohodov. Struktura na finančnem računu odraža način razdolževanja; zadolžitve vlade so povečale obveznosti iz  naložb v vrednostne papirje, zmanjšale pa so se obveznosti iz ostalih naložb. Bruto zunanji dolg Slovenije konec aprila je bil  43.4 milijarde evrov, neto zunanji dolg pa 12.4 milijarde, kar je 331 milijonov € manj kot mesec prej.