Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Gospodarska politika že daje pričakovane slabe rezultate

Gospodarska gibanja 452-453

Padanje domačega trošenja se pospešuje, posebno trošenje prebivalstva in, še zlasti močno, trošenje širše države. Kolaps pričakovanega trošenja prebivalstva na krizno raven, ki so ga, takoj po najavi ekonomsko-političnega paketa, kazale že spomladanske ankete prebivalstva, bi se lahko celo uresničil. Med komponentami domačega trošenja se je dinamika izboljšala le pri investicijah, te so septembra porasle, bolj dolgoročna dinamika krčenja se je zmanjšala. V nasprotju z žalostno »stabilizacijsko« sliko domačega trošenja, pa se je izvozno trošenje oktobra okrepilo. Vendar so tudi tu pričakovanja slaba; oktobrsko povečanje blagovne menjave bo verjetno kratkega daha. Zaradi recesije v EU27 raven skupne menjave vzdržuje rast menjave z ostalim svetom, a tudi ta zaostaja za rastjo menjave celotne EU z ostalim svetom. Pogoji menjave so se nekoliko poslabšali.

Gospodarska klima se je v novembru malo izboljšala; na to so vplivali povečanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, padec zaupanja v trgovini na drobno ter ustavitev padca optimizma v storitvenih dejavnostih. Zadostnost naročil v slovenski predelovalni dejavnosti zaostaja za EU, v gradbeništvu pa se približujejo ravni v EU. Gospodarska klima se je novembra v primerjavi z novembrom lani v celotni EU27 večinoma poslabšala; izjema je le trgovina na drobno. Prav tako je upadel poslovni optimizem.

Industrijska produkcija se je oktobra medletno občutno povečala, tudi impulzni trend kaže rast; v EU27 in evro območju pa sta upadli tako tekoča dinamika kot tudi medletna rast; med državami, za katere so podatki, je industrijska produkcija porasla v osmih, upadla pa v štirinajstih državah. Dinamika po državah je nestabilna; porasti in padci se iz meseca v mesec neprestano spreminjajo. Gradbeništvo se še naprej krči, padanje vrednosti gradbenih del se nadaljuje. Počasi se krči tudi turistična aktivnost, ki jo vzdržujejo tuji gosti, saj je domačih gostov vse manj. Kriza ugodno vpliva na večji javni cestni prevoz potnikov, najbolj pa je prizadet zračni prevoz. Rast brezposelnosti se je nekoliko umirila; med na novo prijavljenimi je največ takšnih, ki jim je iztekla zaposlitev za določen čas, med odjavljenimi pa se jih je dobra polovica zaposlila ali samozaposlila, drugi pa so prešli med neaktivno prebivalstvo. Stopnja brezposelnosti v EU27 narašča, še hitreje narašča v evro območju; slej ko prej ostaja najnižja v Luksemburgu in Avstriji, najvišja pa v Španiji in Grčiji.

Novembra in decembra so cene na drobno padle, k njihovemu nihanju so največ prispevala nihanja cen obleke in obutve. Cene industrijskih proizvajalcev se le malo spreminjajo, razlike med trgi so zanemarljive. Cenovna pričakovanja kažejo le omejen vpliv pričakovanega zmanjšanja aktivnosti. Razen pri cenah storitev, kjer se pričakovane cene zmanjšujejo in zaostajajo za cenovnimi pričakovanji v EU, pričakovane cene blaga ostajajo nad, pričakovane proizvajalčeve cene pa stagnirajo na dolgoletnem povprečju. Cene surovin (v evrih) so se v zadnjem mesecu (do sredine decembra) zmanjšale, a zaradi naraščanja v začetku leta ostajajo nad lanskoletnimi. Plače so se oktobra povečale, plače v vseh sektorjih države, še zlasti v izobraževanju in razvedrilnih dejavnostih zaostajajo.

Podatki o enotnih stroških dela za tretje četrtletje kažejo, da je dinamika stroškov dela v  zadnjem letu, tako kratkoročno kot dolgoročno močno zaostala za dinamiko v ostalih članicah EU. Medletna dinamika enotnih stroškov vseh sektorjev je bila le v Sloveniji negativna, dinamika enotnih stroškov dela v  javnem sektorju pa najnižja med vsemi državami EU. Stroški dela v gospodarstvu za desetino zaostajajo za stroški dela, ki bi ustrezali produktivnosti, padci stroškov dela širše države pa so že pod ravnjo s konca 2008; tako so nevtralizirali porast stroškov dela, ki ga je sprožila plačna reforma. To kaže, da stroški dela niso ovira za ponoven zagon gospodarstva, kar še naprej ponavljajo predstavniki »delodajalcev« in vlade.

Kaj se dogaja z dinamiko skupnih javnofinančnih prihodkov in še bolj z dinamiko sestavin agregatov, je vse težje oceniti; podatki še niso kompletni, v septembru pa je prišlo še do napačnega razdeljevanja prispevkov. Zato so medletne stopnje analitično vprašljive, desezoniranje je nesmiselno, vpliv napačnega nakazovanja prispevkov na tekočo dinamiko, pa ni jasen. Posredno ocenjena dinamika kaže, da je, z izjemo drugega četrtletja, največji del letošnjega pešanja javnofinančnih prihodkov posledica slabše gospodarske aktivnosti; dodatno pešanje v drugem četrtletju pa je povzročil poseg politike v davke. Konec leta se  je  poslabševanje dinamike skupnih javnofinančnih prihodkov zaustavilo; dinamika neposrednih davkov je pozitivna in naraščajoča, posrednih davkov pa negativna in padajoča.

Krčenje kreditov se nadaljuje; zmanjšali so se krediti nefinančnim korporacijam, krediti prebivalstvu so za malenkost porasli, medletna dinamika pa se je znižala pri obeh. Depoziti so se oktobra zmanjšali, vendar precej manj kot krediti; depoziti podjetij so porasli, povečala se je tudi medletna stopnja rasti, depoziti prebivalstva pa so se znižali. K oktobrskemu presežku na tekočem računu sta prispevala presežek v trgovinski menjavi in večji presežek na računu storitev, v nasprotno smer sta delovala primanjkljaja na računu dohodkov in transferov. V desetih mesecih je bil presežek na tekočem računu krepko prek pol milijarde evrov, kar je rezultat velikega zmanjšanja primanjkljaja na računu blaga, povečanja presežka na računu storitev; glavnino sta prispevala transport in potovanja. V drugo smer sta delovala primanjkljaj na računu dohodkov, posebno velik odliv prek računa investicij, ter primanjkljaj na računu tekočih transferov. Odliv kapitala se je nadaljeval; v Slovenijo je pritekal prek neposrednih naložb, odtekal pa prek naložb v vrednostne papirje in ostalih naložb. Bruto in neto zunanji dolg sta se septembra nekoliko povečala.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se