Pričakovano trošenje še naprej peša. Medletni porast domačega trošenja je le posledica padca pred letom in ne povečanja dinamike; investicije so po skromnem predahu pospešile trendno upadanje. Izvozno povpraševanje, posebno na trgih EU, še naprej peša, pospešuje pa se izven EU. Po padcu menjave v 2009 in treh letih rasti, ki je povečala njeno skupno vrednost nad predkrizno, je sredi 2012 prvič prišlo do stagnacije menjave s tujino. Menjava Slovenije z drugimi članicami EU se celo zmanjšuje, primanjkljaj ostaja enak, menjava z nečlanicami EU pa raste z vse večjim presežkom. Gospodarska klima se je v avgustu poslabšala; na poslabšanje je vplivalo zmanjšano zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter v trgovini na drobno. Gospodarska klima v celotni EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala v praktično vseh gospodarskih dejavnostih; največ, za skoraj 15 odstotnih točk so padla naročila v predelovalnih dejavnostih.

Mesečna nihanja industrijske produkcije blizu stagnacije so pod vplivom mešanice sezonskih in naključnih gibanj, ki iz meseca v mesec spreminjajo smer. Tudi v EU medletni skoki navzgor ali padci navzdol posameznih članic ne pomenijo veliko; iz meseca v mesec se spreminjajo. Krčenje gradbeništva in večine transportnih panog, še posebej hitro zračnega prevozu, se nadaljuje, dinamika v turizmu je vse šibkejša. Stanje na trgu dela se rahlo izboljšuje. Tudi v avgustu se je število registriranih iskalcev dela zmanjševalo, a velik delež tistih, ki so zapustili zavode za zaposlovanje, je prešlo med neaktivno prebivalstvo. Brezposelnost v EU in še posebej v evro območju raste; število brezposelnih v EU je preseglo 25 milijonov.

Avgusta so cene porasle. Dinamika harmoniziranih življenjskih stroškov v Sloveniji prehiteva dinamiko evrskih. Cene industrijskih proizvajalcev se avgusta niso spremenile; nanje vpliva pešanje domačega povpraševanja. Cenovna pričakovanja so še naprej usmerjena navzdol. Cene surovin so se v zadnjem mesecu malo dvignile, medletno povečanje se je skrčilo; v zadnjem letu so se znižale vse cene surovin razen cen hrane in nafte. Povprečne plače so se junija zmanjšale v malone vseh sektorjih. Navkljub opaznemu padcu plač, so se stroški dela za dejansko opravljeno uro dela povečali; ključni razlog je še hitrejše zmanjšanje števila opravljenih ur, oziroma padec gospodarske aktivnosti.

Padanje javnofinančnih prihodkov se je upočasnilo. Neposredni davki so se avgusta močno povečali, tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila, vendar prihodki od davka na dohodke pravnih oseb in dohodnine ostajajo nižji od lanskoletnih prihodkov v enakem obdobju. Domači davki na blago in storitve so avgusta sicer precej padli, vendar so bili večji kot v enakem obdobju lani; levji delež so prinesle trošarine. Krediti bank nefinančnim gospodarskim družbam se še naprej zmanjšujejo; dinamika zmanjševanja se je celo okrepila; poslabšala se je tudi dolgoročna dinamika kreditov prebivalstvu. Depoziti so se julija povečali, bolj dolgoročna rast pa se je nenadoma opazno zmanjšala. Euribor se še naprej zmanjšuje; obrestne mere za nove posle so se v evro območju rahlo povečevale, v Sloveniji so pri depozitih v glavnem mirovale, pri kreditih pa so se zmanjšale. Presežek tekoče bilance raste iz meseca v mesec, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja, večjega storitvenega presežka, večjega primanjkljaja faktorskih dohodkov in manjšega presežka tekočih transferov. Saldo finančnega računa kaže na počasno zmanjševanje zadolženosti.