Domače povpraševanje je januarja močno padlo, vendar je bil padec sezonski; bolj dolgoročna dinamika se je okrepila, rast impulznega trenda se je dvignila na najvišjo v zadnjih dveh letih. Trošenje se je okrepilo v vseh treh skupinah domačega povpraševanja; v porabi prebivalstva in države ter v investicijah. Pričakovano povpraševanje po blagu slabi, po storitvah se je popravilo. Izvoz še naprej stagnira na nekaj višji ravni kot lani; k neobičajno velikemu uvozu iz nečlanic EU, ki je bil v dveh mesecih letos večji od izvoza je največ prispeval uvoz naftnih derivatov oziroma njihova podražitev. Gospodarska klima niha tako v Sloveniji kot v EU, a ostaja ustaljena na ravneh mnogo nižjih od »normalnih«.

Po januarskem porastu se je industrijska produkcija  (nedesezonirana) v medletni primerjavi v februarju še okrepila, kar potrjuje tudi impulzni trend. Rast v predelovalni dejavnosti je bila solidna, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo izredno hitra, močno pa se je skrčilo premogovništvo. Med članicami EU, za katere so podatki, je industrijska produkcija februarja glede na januar zrasla v devetih, padla pa v trinajstih. Vrednost gradbenih del se je tudi v februarju zmanjševala. Pičlo rast v turizmu so januarja reševali tuji gosti, čeprav je bila medletna rast njihovih nočitev zelo skromna. Med prometnimi panogami gre najslabše letalskemu prometu, ki se hitro krči, precej bolje pa pomorskemu in luškemu; vendar je krivulja impulznega trenda pri obeh obrnjena navzdol. Število zaposlenih se vztrajno krči; počasneje v velikih podjetjih in organizacijah, hitro pri samozaposlenih. Mnogi, ki izgube zaposlitev, poskušajo v tvegani samozaposlitvi. Število iskalcev zaposlitve se je v februarju krepko zmanjšalo. Brezposelnost ostaja največji problem EU, v letu dni se je zmanjšala v osmih, povečala pa v osemnajstih članicah EU.

Inflacija se še naprej počasi umirja; povečanje v marcu je zaostalo za sezonskim, bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala. Blago se še naprej draži hitreje od storitev. Dinamika cen ostaja nižja kot v evro območju. Proizvajalčeve cene so marca porasle, a se njihova bolj dolgoročna dinamika še naprej znižuje. V naslednjih nekaj mesecih je pričakovati zniževanje cen storitev in povečevanje cen blaga. Cene surovin v evrih so se v zadnjem mesecu zmanjšale in so nižje kot pred letom. Plače se še naprej umirjajo, februarski padec je bil večji od sezonskega. Po krizi se je, z izjemo sektorja oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, v vseh sektorjih popolnoma zaustavilo zelo hitro povečevanje enotnih stroškov dela, ki je prevladovalo do leta 2009; podatki ne potrjujejo popularnih trditev o zmanjševanju konkurenčnosti.

Podatki o javnofinančnih prihodkih ostajajo nepopolni. Skupni prihodki so se marca povečali; povečanje je bilo večje od sezonskega; povečali so se neposredni in posredni davki; neposredni precej manj kot posredni. Pešata predvsem davek na dobiček pravnih oseb in dohodnina. Domači davki na blago in storitve so marca porastli predvsem zaradi premika timinga v februarju. Celoten davčni donos v prvem četrtletju je bil, kljub povečanju v marcu, manjši kot v lanskem prvem četrtletju.

Po drastičnem padcu konec 2011, so se januarja krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu malo povečali, februarja pa še za nekaj več zmanjšali, tako da so bili že za 2.2% nižji kot pred letom. Krediti  podjetjem se bolj dolgoročno zmanjšujejo še hitreje kot skupni. Zaradi zahtev regulatorjev so naložbe v zavarovane kredite in instrumente države za banke boljša izbira od kreditov podjetjem in gospodinjstvom. To še povečujejo pavšalne zahteve EBA po potrebnem dodatnem kapitalu; naložbe v državne instrumente prinašajo bankam poleg likvidnega in varnega portfelja pri nizkih stroških kredita in pri nespremenjenih kapitalskih zahtevah tudi solidne donose. Zmanjševanje kreditov krči tudi depozite privatnih nefinančnih enot. Po intervencijah ECB z dolgoročnim kreditom, se obrestne mere še niso ustalile; na trgu denarja se krčijo, spremembe detajlističnih obrestnih mer so redkejše in precej manjše.

Tekoči primanjkljaj v prvih dveh mesecih je mnogo večji kot v enakem obdobju lani, kar je rezultat le malo večjega primanjkljaja na računu blaga, večjega presežka na računu storitev in mnogo slabših rezultatov na računih dohodkov in tekočih transferov. Odlivi dobičkov tujih podjetij v Sloveniji močno presegajo dobičke slovenskih v tujini, prilivi iz blagajne EU pa so močno zaostali za vplačili v blagajno EU. Kapitalski račun kaže na ponovno zadolževanje; neposrednih naložb je bilo malo, prek naložb v vrednostne papirje je v dveh mesecih odteklo 600, prek računa ostalih naložb pa je priteklo 900 milijonov evrov kapitala. Konec januarja 2011 je neto zunanji dolg dosegel 11.6 milijard evrov, bruto dolg pa presegel 42 milijard; delež države v njem se je povečal na 45 odstotkov.