Franjo Štiblar bibliografija

Kaj je v ekonomske odnose s tujino prineslo članstvo v EU?

Gospodarska gibanja 445

Slovenija je 8 let članica EU. V tem času je delež menjave s tujino zelo porasel; učinek spodbude vstopa v carinsko unijo je torej presegel učinek izgube nekdanjih trgov izven EU. Hkrati sta se v prvi polovici obdobja 2004-2008 povečevala blagovni in plačilnobilančni primanjkljaj. Zato se je povečal zunanji dolg, Slovenija se je iz neto upnika prelevila v neto dolžnika. Pri tem je levji delež primanjkljaja in zadolžitve ustvaril zasebni sektor (banke, podjetja, prebivalci), država (javni sektor) pa ga je v krizi reševala z dejanskim prevzemom privatnega dolga finančno nesposobnih zasebnih dolžnikov. Njihov dolg po 2008 upada, a javni narašča še bolj; torej se je država, da bi omilila padec življenjske ravni zaradi padca BDP, tudi sama zadolževala. Uradno napovedani padec BDP v 2012 in usihanje dinamike mednarodne menjave države v zadnjih mesecih, ki spremlja stagnacijo aktivnosti v EU (s katero ima Slovenija skoraj 80% vse menjave, kar je prevelik delež in kar v recesiji v EU kaže na zgrešenost prevelike »sinhronizacije slovenskega gospodarstva z EU), kažeta, da bo ob predvideni stagnaciji zunanjega dolga (privatni se bo še prelival v javnega) breme zadolžitve do tujine še naprej zmerno naraščalo. Zunanji dolg države še ni kritičen, lahko pa postane, ker izvoz, ki je ključno gibalo domače gospodarske aktivnosti, upočasnjuje rast.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se