Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Pustošenje kreditne suše

Gospodarska gibanja 444

Skupno domače trošenje se je proti koncu leta opazno zmanjšalo. Poslabšala se je dinamika vseh treh segmentov domačega trošenja; še najmanj je oslabelo trošenje prebivalstva, najbolj pa izdatki za blago in storitve države. Izvozno povpraševanje je bilo decembra precej šibkejše od izvoznega povpraševanja v EU, medletna stopnja je bila kar pol nižja. Razlike v dinamiki sektorske dodane vrednosti med Slovenijo in EU se ne zmanjšujejo.

Dvema sektorjema, kmetijstvu in gradbeništvu, gre v Sloveniji bistveno slabše kot v EU; oba se še naprej krčita. Dinamika dodane vrednosti v ostalih panogah je podobna dinamiki v evro območju. Pričakovano izvozno povpraševanje peša, v evro območju še močneje kot v Sloveniji. Pričakovano trošenje prebivalstva se ne spreminja, pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih se je v zadnjih dveh mesecih obrnilo navzgor, počasi se krepi pričakovano povpraševanje po gradbenih storitvah. Upočasnitev rasti izvoza se nadaljuje tudi v začetku 2012. Posebno velik je primanjkljaj v trgovini s preostalim svetom; velik del tega je mogoče pripisati razlikam med rastjo izvoznih in rastjo uvoznih cen; uvozne že dve leti rastejo hitreje od izvoznih. Gospodarska klima je precej ustaljena, spremembe kazalcev nihajo iz meseca v mesec, a ne veliko; osnovne značilnosti ostajajo nespremenjene tako v Sloveniji kot v EU.

Industrijska produkcija je bila v januarja nekoliko nižja kot v decembru, a višja kot januarja lani; v EU27 in evro območju je obratno; v januarju je glede na december zrasla v štirinajstih, padla pa v šestih članicah, za katere so podatki. V gradbeništvu še naprej nič dobrega: medletne primerjave nihajo na nizki ravni. Turizem vzdržujejo predvsem tuji turisti. Aktivnost v večini transportnih panog se krči, izjema je pomorski transport. Število delovno aktivnih in zaposlenih se zmanjšuje, posebno hitro zaposlenih pri samozaposlenih, katerih število pa raste; v samozaposlenost se očitno »rešuje« veliko tistih, ki so izgubili delo. Število iskalcev zaposlitve je po petih mesecih rasti, v februarju nekoliko upadlo; največ novih iskalcev dela prihaja na zavode, ker jim preneha zaposlenost za določen čas. Brezposelnost v evro območju in EU27 nezadržno raste, razlike med državami pa so izredno velike.

Inflacija v Sloveniji dohiteva inflacijo v evro območju. Blago se je februarja podražilo bolj kot storitve; največ so prispevali energenti, le malo produktov se je pocenilo. Osnovna inflacija v Sloveniji še zaostaja za evrsko. Velikih sprememb v dinamiki cen ni pričakovati, razen ob večji rasti cen surovin, ki pa nihajo. Stroški dela se v Sloveniji še naprej umirjajo bolj kot v evro območju; zaostajanje se je pospešilo, ko je začela gospodarska aktivnost pospešeno zaostajati za aktivnostjo v evro območju.

Javnofinančni prihodki so se februarja zmanjšali; velik del zmanjšanja je sezonsko, a poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Prihodki od neposrednih davkov so porasli, prihodki od domačih davkov na blago in storitve pa so se zmanjšali. Velik izpad v dveh zaporednih mesecih kaže na krčenje domačega trošenja. Nezadostno denarno napajanje gospodarstva, ki je posledica vse bolj šibke dinamike kreditov, od sredine 2010 naprej zavira rast slovenskega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem. Sredi 2011 je prišlo do novega poslabšanja. Celo v predelovalni dejavnosti, ki ima že več kot dve leti povsem normalno povpraševanje, se finančno napajanje še poslabšuje. Obrestne mere na grosističnem trgu se po velikem »zalivanju« bank s centralno bančnim denarjem še naprej zmanjšujejo. Popravek podatkov o plačilni bilanci spreminja lanske vse leto ugodnejše salde v manj ugodne, kot so bili v 2010, statistična napaka pa še vedno ostaja preko 500 milijonov €. Finančni račun kaže na skromno zmanjšanje dolga; kapital je pritekal prek neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirjev, odtekal pa prek ostalih naložb. Konec leta 2011 je neto dolg Slovenije do tujine presegel 11 milijard, bruto dolg pa 41 milijard evrov.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se